Na obronkih Jahorine je ob koncu tedna potekal ve\u010ddnevni mednarodni Forum o tranzicijski pravi\u010dnosti in spravi, na katerem so sodelovali \u0161tevilni znani raziskovalci in publicisti<\/p>\n
V Sarajevu oziroma na obronkih Jahorine je prej\u0161nji konec tedna potekal ve\u010ddnevni Forum o tranzicijski pravi\u010dnosti in spravi, ki je bil pripravljen v okviru Pobude za REKOM. Gre za civilnodru\u017ebeno pobudo ve\u010d kot 1.800 organizacij in posameznikov iz vseh dr\u017eav, nastalih na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za ustanovitev posebne regionalne komisije, ki bi ugotovila vsa dejstva in ustvarjanje to\u010dnega, uradnega in objektivnega zapisa o vojnih zlo\u010dinih in drugih mno\u017ei\u010dnih kr\u0161itvah \u010dlovekovih pravic na obmo\u010dju dr\u017eav naslednic SFRJ. Na Skup\u0161\u010dini za REKOM in Forumu so poleg 180 gostov iz \u0161tevilnih dr\u017eav sodelovali tudi predstavniki Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), Zveze izbrisanih Slovenije (ZIS), Civic Linka, Socialnega centra Rog ter predavatelji iz Slovenije: Spomenka Hribar, Svetlana Slap\u0161ak in Sergej Flere. Poseben prispevek je za Forum pripravil tudi Matja\u017e Han\u017eek.<\/p>\n<\/p>\n
Sarajevski re\u017eiser Dino Mustafi\u0107 je na Forumu ocenil, da vladajo\u010de politike v regiji \u0161e zmeraj manipulirajo z dejstvi in \u0161e vedno slavijo vojne zlo\u010dince, namesto da bi se posvetile iskanju pravice za \u017ertve vojn in hudih kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic. Opozoril je, da je dr\u017eavni muzej v BiH \u017ee dolga leta zaprt, ker se pristojni ne morejo dogovoriti, kako si razdeliti zgodovinske spomenike in umetnine, kar je pravzaprav nemogo\u010de, \u010deprav to predlagajo celo britanski strokovnjaki. Tudi denarja za kulturo, ki bi zdru\u017eevala, je v BiH vse manj. \u00bbPri tem pa je BiH, ne boste verjeli, dr\u017eava z najve\u010d bikoborbami v Evropi. Za to se vedno najde denar, za kulturo pa ne. Umetni\u0161ka skupnost je manj\u0161ina, ki se utaplja v veliki produkciji nacionalnega \u0161unda in ki\u010da. Vsi neuspehi sedanjosti se posku\u0161ajo opravi\u010diti s problemi iz preteklosti,\u00ab je opozoril Dino Mustafi\u0107 in dodal, da so v BiH vsi, ki na to opozarjajo, takoj \u00bbtar\u010de vulgarnega nacionalizma in fa\u0161izma\u00ab. <\/p>\n
Zagreb\u0161ki profesor \u017darko Puhovski je izrazil prepri\u010danje, da se zgodovina nedavnih vojn ne pi\u0161e na podlagi dejstev, pa\u010d pa se dejstva potvarjajo zaradi \u00bbpisanja domoljubne zgodovine\u00ab ter da se nam bodo, dokler se to ne bo spremenilo, \u00bbvojne ponavljale\u00ab. Razli\u010dnost pogledov po njegovem mnenju kljub temu ni zmeraj slaba. \u00bbLjudje sogla\u0161ajo samo o nesmislih. Namesto iskanja konsenza se je potrebno vrniti k spopadu mnenj. Naloga intelektualcev pa ni pregon storilcev kaznivih dejanj, na\u0161a naloga je, da jih osramotimo,\u00ab meni \u017darko Puhovski. Tudi dr. Eric Gordy je poudaril, da se kultura pogosto uporablja za ponavljanje pripovedi, ki koristijo dolo\u010denim politikom, zaradi \u010desar politiki pomagajo to\u010dno dolo\u010denim umetnikom in kulturnim delavcem. <\/p>\n
Profesor Zoran Paji\u0107 je opozoril, da se je v regiji najprej pri\u010delo govoriti o spravi, \u0161ele nato pa o mehanizmih tranzicijske pravi\u010dnosti, torej da se je o spravi \u00bbgovorilo \u0161e preden so bili ustvarjeni pogoji za spravo\u00ab. V tem kontekstu je Paji\u0107 govoril tudi o opravi\u010dilih voditeljev v regiji, ki smo jim pri\u010da zadnjih \u0161est ali sedem let in za katere meni, da so pri\u0161la prehitro. Spomnil je, da je v trenutku, ko je nem\u0161ki voditelj Willy Brandt pokleknil in se priklonil pred spomenikom \u017ertvam u Auschwitzu, v Nem\u010diji \u017ee bila izpeljana denacifikacija, da so bile vsaj neke od\u0161kodnine \u017ee izpla\u010dane in da je do vseh dejanj pri\u0161lo pred opravi\u010dili \u017ertvam. V regiji pa je pri\u0161lo do prehitrih opravi\u010dil, saj \u0161e vedno ni pogojev za njihov sprejem. \u00bbDanes imamo narcisoidne, arogantne voditelje, zato so opravi\u010dila obvisela v zraku. Opravi\u010dilo mora biti podkrepljeno z ustreznimi dr\u017eavni\u0161kimi ukrepi. \u017drtve mislijo, da opravi\u010dila niso iskrena, \u010de jih politiki, ko pridejo domov, interpretirajo druga\u010de,\u00ab je opozoril Zoran Paji\u0107, ki je zadr\u017ean tudi do postavljanja spomenikov, saj so bili vsi spomeniki v BiH, ki jih je videl, razen enega, otrokom v Sarajevu, \u00bbenonacionalni, s stra\u0161nimi sporo\u010dili sovra\u0161tva do drugih narodov\u00ab. <\/p>\n
Zavzel se je za \u010dim hitrej\u0161i sprejem mehanizma kompenzacij \u017ertvam. Opozoril je tudi na raziskavo v BiH, kon\u010dano v za\u010detku leto\u0161njega leta, po kateri 80 odstotkov prebivalcev \u0161e vedno \u017eivi v preteklosti oziroma \u00bbgredo spat in se zbujajo z vojnimi spomini\u00ab. Opogumlja pa podatek, da je 50 odstotkov vpra\u0161anih pripravljenih na pogovore med razli\u010dnimi etni\u010dnimi skupinami. S tem se je strinjala tudi dr. Denisa Kostovicova iz Velike Britanije, ki je opozorila, da lahko prezgodnja opravi\u010dila postanejo neproduktivna in dose\u017eejo samo \u00bbtrmoglavost in zavra\u010danje\u00ab. Po njeni oceni se je sicer v vseh dr\u017eavah naslednicah nekdanje Jugoslavije \u00bbzanikanje zlo\u010dinov zmanj\u0161alo, kljub temu pa se dr\u017eave \u0161e vedno ne \u017eelijo ukvarjati s preteklostjo in z zlo\u010dini\u00ab. <\/p>\n
Sarajevski pravoslavni duhovnik, paroh Vanja Jovanovi\u0107, je dejal, da bo sprava proces, ki bo trajal, saj \u010dlovek \u00bbni stroj, niti projekt, ki bi mu nekdo lahko ukazal, da naj se spravi\u00ab. \u00bbNi\u010d se ni tako zlorabljalo kot \u017ertve na teh prostorih. To je tragedija na\u0161ih prostorov in s tem je potrebno prekiniti,\u00ab je dejal in ocenil, da bi bila ustanovitev regionalne komisije za resnico (REKOM) \u00bbprava pot za to\u00ab. Predsednik \u017didovske skupnosti v BiH Jakob Finci je opozoril, da za zlo\u010dine nikoli ne morejo biti krivi celotni narodi, pa\u010d pa samo posamezniki. Pojasnil je tudi, kako morajo v skladu z na\u010deli judaizma tisti, ki so krivi, prositi za odpu\u0161\u010danje svoje \u017ertve, najprej sami, nato pa trikrat v dru\u017ebi svojih treh prijateljev, da bi jim bilo odpu\u0161\u010deno. \u00bbMislim, da bi morali najprej govoriti o zaupanju, ki ga \u0161e ni, in \u0161ele nato o spravi,\u00ab je dejal Finci in nato povedal anekdoto o dveh \u017didih, ki sta se po dolgih letih prepirov odlo\u010dila, da si bosta odpustila. Nato je prvi dejal drugemu: \u00bbJaz ti zato \u017eelim vse tisto, kar ti \u017eeli\u0161 meni.\u00ab Drugi pa mu je takoj nato odgovoril: \u00bbKaj, a tako, a znova za\u010denja\u0161 s prepirom?\u00ab Finci je dejal, da bi tak\u0161na neiskrenost lahko postala tudi ‘na\u0161a situacija’ in je zato pozval vse k tolerantnemu, odkritemu sprejemanju resnice ter drugih narodov in kultur. <\/p>\n
Na Forumu so sodelovali tudi slovenski raziskovalci in publicisti. Sergej Flere z mariborske Filozofske fakultete je spregovoril o raziskavah Centra za raziskavo postjugoslovanskih dru\u017eb (CEPYUS) in opozoril na veliko nazadovanje, ki so jih dru\u017ebene znanosti do\u017eivele v vseh dr\u017eavah nekdanje Jugoslavije po razpadu dr\u017eave. Tako samostojne dru\u017ebene raziskave od leta 1991 naprej potekajo samo \u0161e v Sloveniji, Hrva\u0161ki in Srbiji, medtem ko so drugje odvisne predvsem od tujih finan\u010dnih virov. Dr. Svetlana Slap\u0161ak z ljubljanske ISH, Fakultete za podiplomske humanisti\u010dne \u0161tudije, je na okrogli mizi o tem, kako lahko umetnost in kultura pripomoreta k spravi, predstavila dramo re\u017eiserja Oliverja Frlji\u0107a z naslovom 25.671, \u00bbki te ne more pustiti hladnega\u00ab, kajti \u00bbob\u010dinstvo je ganjeno, saj ugotovi, da je bilo nekako soudele\u017eeno v tem zlo\u010dinu\u00ab.<\/p>\n
Na Forumu je nastopila in po\u017eela velik aplavz tudi Spomenka Hribar. \u00bbSprava je – preprosto re\u010deno – nasprotje sovra\u0161tvu in ma\u0161\u010devalnosti. Pripravljenost na spravo je \u017ee za\u010detek spravnega procesa. Za to, da bi se spravni proces sploh lahko za\u010del, je, kot re\u010deno, najprej pomembno spoznanje o absurdnosti vojne, potem – ob hkratnem saniranju poru\u0161ene de\u017eele – vzpostavitev ob\u010dutka za pravi\u010dnost \u2026 Pravi\u010dnost se izkazuje z obsodbami krivcev. \u010ce krivci niso kaznovani, je sploh nemogo\u010de misliti na pomirjanje in na spravljivo \u017eivljenje ljudi. Ne le zato, ker se v primeru nekaznovanja krivcev ne da uti\u0161ati strahu, da se bo morija nadaljevala ali da bo \u017ertev \u0161e naprej v nevarnosti, da bo \u0161ikanirana ali celo ubita, \u010de bo postavljala neprijetna vpra\u0161anja ali zahtevala kazen za krivca, temve\u010d zato, ker ne bi bil zado\u0161\u010den temeljni ob\u010dutek ljudi za krivico \u2026 Najslab\u0161e, kar onemogo\u010da novi za\u010detek in mirno prihodnost, je nedolo\u010dnost in nedolo\u010denost odgovornih za vojno. Kjer se krivci – ki jih ljudje poznajo – takole mimogrede pome\u0161ajo med zmagovalce, med nedol\u017ene in potem \u0161e ustrahujejo nedol\u017ene in \u017ertve, zavlada med prizadetimi molk. Molk je najbolj\u0161e goji\u0161\u010de prihodnjih spopadov! Storiti je treba vse, da ljudje lahko govorijo o svojih travmah in da se ne bojijo identificirati in ovaditi krivcev! \u010ce do te svobode in sprostitve ljudi ne bo pri\u0161lo, se bo za\u010dela kuhati nova vojna. V to ste lahko prepri\u010dani!\u00ab je opozorila Spomenka Hribar.\u00a0<\/span><\/p>\n Matja\u017e Han\u017eek, slovenski ombudsman v \u010dasu najhuj\u0161ih polemik o izbrisu, pa je v posebnem prispevku na temo vzrokov izbrisa udele\u017eencem predstavil ‘\u0161est logik <\/span>izbrisa’. Do tega naj bi po oceni Han\u017eka pri\u0161lo zaradi ma\u0161\u010devanja zmagovalcev, privatizacije zakonodaje, poni\u017eevanja in raz\u010dlove\u010denja nasprotnikov, ve\u010dvrednostnega kompleksa, stra\u0161enja prebivalcev in prikrivanja ne\u010dednosti oblasti. \u00bbPoleg posami\u010dnih ciljev, kot so zdravljenje lastnih kompleksov, ma\u0161\u010devanje nad pora\u017eenci, rasisti\u010dno poveli\u010devanje samega sebe, je imel izbris ves \u010das tudi neko dru\u017ebeno logiko, ki jo lahko imenujemo prikrivanje lastnih ne\u010dednosti ali preusmerjanje pozornosti. Kot nekdanji Varuh \u010dlovekovih pravic sem bil pri\u010da vrsti manipulacij, ko so razne politi\u010dne skupine preusmerjale pozornost iz resni\u010dnih dru\u017ebenih problemov, na katere sem opozarjal, na mojo domnevno osredoto\u010denost le na marginalne skupine ljudi, med katerimi so bili najpogosteje omenjeni izbrisani.\u00ab <\/p>\n \u00bbTipi\u010den je primer obto\u017eb, ki sem jih dobil v parlamentu ob predstavitvi letnega poro\u010dila, kjer je bila na ve\u010d kot 200 straneh opisana mno\u017eica dru\u017ebenih problemov od nedelovanja pravne dr\u017eave, brezbri\u017enosti uradnikov, nespo\u0161tovanja zakonov in Ustave, socialnih stisk, brezposelnosti in \u0161e mnogo drugih problemov, ki bremenijo vse prebivalce Slovenije. \u010ceprav sta bili v poro\u010dilu namenjeni izbrisu le dve strani, kar je bilo po mojem mnenju \u0161e premalo, so se nekateri poslanci osredoto\u010dili le na problem izbrisanih in me obto\u017eevali, da se ukvarjam le z njimi, na slovenskega delavca pa ni\u010d ne mislim. In kakr\u0161en koli argument, da je izbrisanim namenjen le 1 odstotek poro\u010dila, ni imel nobene veljave. Zavestno so preusmerjali pozornost od mno\u017eice nere\u0161enih problemov v \u0161irjenje sovra\u0161tva do tistih ljudi, ki politiko opozarjajo ne njihove manipulacije. Tako manipuliranje pa se zanesljivo vrne kot bumerang, kar se sedaj dogaja,\u00ab je v svojem prispevku opozoril Matja\u017e Han\u017eek.<\/p>\n<\/p>\n\n<\/ul>\n
\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na obronkih Jahorine je ob koncu tedna potekal ve\u010ddnevni mednarodni Forum o tranzicijski pravi\u010dnosti in spravi, na katerem so sodelovali… ","protected":false},"author":8,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[659],"tags":[],"class_list":["post-66456","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-rekom-v-medijih-sl"],"acf":[],"yoast_head":"\n