Dve razpravi, v Sarajevu (7.12.2012.)<\/a> in Beogradu (13.12.2012.)<\/a> v organizaciji Koalicije za REKOM, sta potekali v zvezi z osrednjim vpra\u0161anjem \u2013 kako naprej do sprave v regiji in kdo so tisti, ki bi morali biti glavni zagovorniki, ki bodo vzpodbudili tudi tiste dele dru\u017ebe, ki so bili doslej nazainteresirani, da se vklju\u010dijo v ta proces. Razprave so bile organizirane z uglednimi \u010dlani umetni\u0161ke in akademske skupnosti v obeh okoljih, ki so diskutirali o tem kako naprej v procesu sprave, kaj so bile slabe to\u010dke dosedanjega anga\u017eiranja in kako lahko k temu prispeva tudi proces REKOM.<\/p>\n Udele\u017eenci in udele\u017eenke te razprave so pri\u0161li do istih sklepov: da ima v procesu sprave klju\u010dno vlogo umetnost, ki ima najve\u010djo kapaciteto za empatijo, razumevanje in sprejemanje trpljenja drugih, kar so nezamenljivi in najmo\u010dnej\u0161i instrumenti pri sprejemanju hude preteklosti in potrebe po spravi.<\/p>\n Ob za\u010detku sre\u010danja v Sarajevu je re\u017eiser Dino Mustafi\u0107<\/strong> dejal, da “vladajo\u010de politike v regiji \u0161e zmeraj manipulirajo z dejstvi, slavijo zlo\u010dince kot heroje in negujejo pozabo, ker tako podalj\u0161ujejo svojo mo\u010d in zadr\u017eujejo politi\u010dno pozicijo,\u201c da pa “obstajajo tudi \u0161tevilna pomembna knji\u017eevna, filmska, gledali\u0161ka, glasbena in slikarska dela, ki negirajo vrsto kreativnega spomina, s \u010demer se isto\u010dasno osvaja tudi prostor osvoboditve od preteklosti kot tesnobe, preteklosti kot zla in krvi.\u201c Mustafi\u0107 je ugotovil, da mora negovanje empatije biti “v neki prihodnji platformi sprave”, ter da je nujna tudi reforma izobra\u017eevalnega sistema, ki sedaj predstavlja “neko vrsto institucionalne pozabe.”<\/em><\/p>\n Igralec Ermin Bravo<\/strong> je dejal, da je empatija klju\u010dna za proces sprave. \u201eD<\/em>a bi pri\u0161li do miru je nujna tudi pravi\u010dnost, in ko se vzpostavi pravi\u010dnost, takrat je mo\u017ena tudi sprava, da bi pri\u0161li do sprave pa je potrebno zaupanje, zdi pa se mi, da je pod vsem tem v resnici empatija. In kako jo definirati, kako jo pravzaprav institucionalizirati? Da naj posameznik verjame v njene sklepe, da pride do lastnega miru s samim seboj kot z \u017ertvijo, da se njegovi lastni duhovi pomirijo, ter da nato pride do neke vrste katarze, da bi pri\u0161el do empatije, da to doume iz pozicije drugega, vse to kar je pre\u017eivel, da se lahko postavi v \u010devlje drugega, ne samo, da doume, ampak da to emotivno sprejme. Zdi se mi, da je to cilj vsega tega in cilj REKOM-a, in cilj vseh teh pobud. V tem smislu se mi zdi, da umetni\u0161ka skupnost prihaja do empatije ne skozi vso to verigo, pa\u010d pa najbolj neposredno. Klju\u010dnega pomena je, da je to edina stvar, ki jo je te\u017eko institucionalizirati. Mislim pa, da za to obstajajo institucije, tudi jaz mislim, da je to umetnost in jaz bom govoril iz svoje vloge: gledali\u0161\u010da, da je to institucionalizirana empatija”, je sklenil.<\/p>\n Andrej Nosov<\/strong>, \u0161tudent, re\u017eiser, in direktor Hartefakt<\/em> fundacije je dejal, da zadnjih \u0161tiri, pet let obstajajo cele serije umetni\u0161kih del, ki se ukvarjajo s preteklostjo, da pa je glavno vpra\u0161anje, kako jih narediti vidne v dru\u017ebi.<\/p>\n Branko Cveji\u0107<\/strong> je v Beogradu poudaril, da umetni\u0161ki krogi skoraj nikoli niso imeli problemov pri \u0161irjenju misije sprave znotraj gledali\u0161kih in drugih umetni\u0161kih skupnosti, da pa je pravi umetni\u0161ki izziv \u201cstopiti z odra in nadaljevati z \u2018informiranjem\u2019 o preteklosti\u201d.<\/p>\n Re\u017eiser Stevan Bodro\u017ea<\/strong> se je strinjal, da je mo\u010d umetnosti, da vpliva na dvig zavesti pri ljudeh ogromna, da pa se gledali\u0161\u010de v svoji mno\u017ei\u010dnosti in tega koliko ljudi bo doseglo ne more meriti s televizijo, estrado in z Internetom. Kljub temu pa lahko spremeni to osebo, ki konzumira teater, da jo gane, izzove katarzo. Udele\u017eenci obeh sre\u010danj so sklenili, da je potrebno razmi\u0161ljati tudi o oblikah umetnosti, ki bi lahko dosegle ve\u010dje \u0161tevilo ljudi, predlagano pa je tudi, da se prihodnje razprave o spravi sproo\u017eajo v okviru festivalov, kot je na primer beograjski festival “Svobodno obmo\u010dje”.<\/p>\n Nata\u0161a Kandi\u0107<\/strong>, ustanoviteljica Fonda za humanitarno pravo je dejala, da si je “umetni\u0161ka skupnost v tem trenutku enotna v tem, da lahko bolj kot druge skupnosti, druge skupine civilne dru\u017ebe, druge profesionalne skupine stori ve\u010d glede na soo\u010danje, spravo in pribli\u017eevanje razli\u010dnega videnja tistega, kar se je zgodilo v preteklosti glede na minimum, za katerega bomo vsi rekli \u2013 to je ta minimum, o katerem imamo izkristalizirano stali\u0161\u010de”.<\/p>\n Na obeh sre\u010danjih so udele\u017eenci sre\u010danj sklenii, da je ogromna ovira spravi dejstvo, da vse dru\u017ebe regije v ve\u010dini glorificirajo vojne zlo\u010dince kot heroje in negirajo zlo\u010dine, ki so storjeni nad drugimi narodi, \u010deprav za te zlo\u010dine sedaj obstajajo nesporni dokazi. K temu je, ocenjujejo udele\u017eenci, privedla vrsta oprostilnih sodb pred Mednarodnim kazenskim sodi\u0161\u010dem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Medtem ko nekateri menijo, da je to povzro\u010dilo nepovraten udarec procesu sprave, se je ve\u010dina kljub temu strinjala, da imajo sodni procesi svojo logiko, ki je zasnovana na dokaznem postopku in da njihov rezultat v nobenem primeru ne pomeni, da zlo\u010dinov in \u017ertev ni bilo. To je sporo\u010dilo, ki mora priti do \u0161ir\u0161ega javnega mnenja, kot tudi dejstva, ki so prikazana in dokazana pred MKSJ (in pred nacionalnimi sodi\u0161\u010di), ki pa govorijo o zlo\u010dinih in \u017ertvah in lahko \u017ee s tem pripomorejo k bolj\u0161emu razumevanuu trpljenja “drugih”, s tem pa tudi procesu sprave.<\/p>\n Milo\u0161 \u0160olaja<\/strong>, filozof s Fakultete politi\u010dnih ved v Banja Luki, je dejal, da sprave na ravni dru\u017ebe ni in da je niti ne more biti, ker ni ve\u010d niti sprave med narodi. Do izgube zaupanja je pri\u0161lo po haa\u0161kih sodbah Gotovini in Haradinaju. Zaupanje na osebni ravni obstaja, vendar \u0160olaja ne vidi nikakr\u0161nega smisla, da se vztraja na spravi, ker sprava na ravni kolektivov ve\u010d ni mogo\u010da. Dodal je, da je to \u0161e posebej izra\u017eeno v ruralnih krajih.<\/p>\n Politolog Vlade Simovi\u0107<\/strong> je poudaril problem razdeljenosti, ki obstaja v BiH na vseh podro\u010djih \u017eivljenja in v vseh profesionalnih in etni\u010dnih skupnostih in da tega problema ni mogo\u010de negirati, prav tako pa ni mogo\u010de re\u0161evati s spremembami \u201cod zgoraj\u201d, pa\u010d pa je potrebno za\u010deti od ravni majhnih skupnosti, ki so indoktrinirane z izobra\u017eevalnim sistemom in javnimi politi\u010dnimi razpravami. Spremembe bi lahko vzpodbudile samo zamenjave u\u010dbenikov in oblikovanje komisij za resnico, je sklenil.<\/p>\n Filozof Vlada Milutinovi\u0107<\/strong> ocenjuje, da je “glavni problem to, ker se \u017ertev vojne na nek na\u010din povezuje s kolektivno krivdo. Ker navadni ljudje vidijo, da je nek zlo\u010din povezan s kolektivnom krivdom in samo s tem z neko kolektivno kaznijo, potem oni zato, da bi zavrnili to krivdo, ki v resnici ne obstaja zavra\u010dajo tudi kazen, za katero menijo, da je krivi\u010dna “. Ocenjuje, da se je nujno izogniti vpra\u0161anju kolektivne krivde.<\/p>\n Vesna Pe\u0161i\u0107<\/strong> je v Beogradu dejala, da je nujno potrebno najti tisto globino dru\u017ebe, kjer obstaja morda najve\u010dja motivacija, da se procesi sprave nadaljujejo. Mustafi\u0107 je dodal, da je “to\u010dno, da tam obstaja najve\u010dje zanimanje za spravo in za soo\u010danje s preteklostjo.”<\/p>\n Zlatiborka Popov Mom\u010dilovi\u0107<\/strong> s Filozofske fakultete v Vzhodnem Sarajevu je predstavila rezultate raziskave o izgradnji sprave v BiH ob sodelovanju univerze v Edinburghu. Na vpra\u0161anje “kateri akterji so pomembni pri izgradnji sprave in zaupanja na ravni celotne dr\u017eave,\u201d dr\u017eavljani in dr\u017eavljanke v celotni BiH najve\u010d vere polagajo v izobra\u017eevalne institucije, u\u010ditelje in u\u010diteljice in to v ljudi, ki niso nacionalisti, medtem ko je najve\u010dje nezaupanje izkazano v organizacije, ki zastopajo \u017ertve. “Na dnu pa so novinarji in novinarke in politiki in politi\u010darke\u201d, je navedla Popov Mom\u010dilovi\u0107.<\/p>\n Odvetnik Dragan Pjeva\u010d<\/strong> je dejal, da obstaja malo zaupanja v politike, in da \u201ekljub temu, da se nekateri politiki posku\u0161ajo odkupiti za grehe iz preteklosti, je tudi to v redu in jim dajemo podporo “, \u010deprav je v prete\u017eni ve\u010dini to “poceni modrovanje”. “Pomembno je, da Srbija ve\u010d ne vojskuje in to je naloga srbskih elit. Potreben nam je mir s sosedi, mir s svetom in samimi seboj. Po moje je to merilo patriotizma in ljubezni do domovine in za domovino,\u201c je dejal.<\/p>\n Dramaturg in knji\u017eevnica Ljubica Ostoji\u0107<\/strong> je v Sarajevu govorila, da so vsi dosedanji napori politikov v smislu sprave delovali “abstraktno”. “Jaz si nikakor, ob najbolj\u0161i volji ne morem predstavljati tega Josipovi\u0107a ali Tadi\u0107a kako streljajo v ljudi, ubijajo in mu\u010dijo, nato pa se opravi\u010dujejo v imenu dr\u017eave in naoda in podobno. Tisti, ki pa je morilec, mu\u010ditelj in tako naprej pa ne bo na\u0161el svojo \u017ertev in se ji opravi\u010dil”, je dejala in dodala, da je nujno potrebno vedeti, kaj mladi mislijo o spravi in kako se je mogo\u010de obrniti na njih in jih animirati za ta proces.<\/p>\n Vincent Degert<\/strong>, veleposlanik, Delegacija Evropske komisije v Srbiji, je dejal, da “mora biti na\u0161 trud usmerjen k sodelovanju politikov”, in da je bilo v tem smislu pomembnih naporov, ki so poslali mo\u010dna in simboli\u010dna sporo\u010dila, kot na primer sre\u010danje Josipovi\u0107a in Tadi\u0107a v Vukovaru.<\/p>\n Profesorica Vesna Raki\u0107 Vodineli\u0107 je bila nasprotnega mnenja in je dejala, da je sprava dveh predsednikov bil “njuna osebna stvar, v katero na noben na\u010din niso bile zapletene nobene druge institucije niti Republike Hrva\u0161ke, niti Republike Srbije”, in da gre za estradno politiko, ki ni pustila pomembnej\u0161e sledi. Tudi \u0161tevilni drugi udele\u017eenci so prav tako izpostavili skepso v zvezi s pri\u010dakovanjem, da bodo politiki nosilci procesa sprave. “21. stoletje o\u010ditno ni \u010das neke geste Willija Brandta in njega ni na horizontu tudi, ko gre za vpra\u0161anje na\u0161ih politikov”, je dejal Mustafi\u0107 in dodal, da je “v izobra\u017eevanju in delu z mladimi klju\u010d vsega, da je to verjetno ciljna skupina, \u010de tako ho\u010dete, nekdo, ki ga moramo mi nagovoriti.”<\/p>\n Na obeh razpravah so pri\u0161li do sklepa, da je velik del akademske skupnosti glede vpra\u0161anja sprave zelo pasiven. Sa\u0161a Madacki, <\/strong>direktor Centra za \u010dlovekove pravice v Sarajevu je dejal, da je problem akademske skupnosti v tem, da ona “kot totalnost ne obstaja”, da gre za “izolirane skupinice ne ve\u010d po etni\u010dnem klju\u010du, pa\u010d pa izoliranim v svoje habitate v smislu pravni\u0161ke skupnosti, zgodovinske skupnosti “, med katerimi ni nikakr\u0161ne izmenjave dialoga. “Mi ne vemo, kako kdo predava, katero vsebino prena\u0161amo tem generacijam. To je primer apartheida v \u0161olah”, je dejal Medacki in poudaril, da je sami akademski skupnosti potrebno odpiranje in kriti\u010dno preizpra\u0161evanje, da bi sploh lahko za\u010deli z oceno vsebine, ki se prena\u0161a mladim osebam.<\/p>\n Nata\u0161a Kandi\u0107 je dejala, da so mo\u017enosti nevladinih organizacij v procesu sprave omejene in da je poimenski popis \u017ertev najve\u010dji prispevek, ki ga lahko dajo v tem procesu. Sprememba u\u010dbenikov mora priti kot pobuda samih institucij sicer ne bo imela nikakr\u0161nega u\u010dinka. “Akademske skupnosti ne morejo ve\u010d od tega in njihova obveznost je, da ugotovijo znanstvena dejstva. Problem je v tem, da na teh prostorih nikoli ni bilo znanstvenih dejstev, pa\u010d pa je bilo veliko politi\u010dnih dejstev. \u010ce mi [nevladne organizacije] ugotovimo forenzi\u010dna dejstva, potem obstaja mo\u017enost tudi za to, da znanstvena dejstva, ki so, po vrstnem redu, pred sodnimi dejstvi. Forenzi\u010dna dejstva zmanj\u0161ujejo prostor za la\u017ei, manipulacije in falsifikate in to je minimum, isto\u010dasno pa je tudi maksimum od katerega lahko gremo in ki nas lahko vodi k nekemu zaupanju. Tu vidim vlogo akademske skupnosti. Akademska skupnost lahko da veliko bolj natan\u010dne odgvore od civilne dru\u017ebe,” je dejala Kandi\u0107eva.<\/p>\n Tanja \u0160ljivar<\/strong> je dejala, da je “klju\u010dni problem v dru\u017eini, v medijih in v \u0161olskem sistemu. Ti trije mehanizmi tako mo\u010dno in nekako solidarno delujejo v vsaki entiteti v BiH in v celotni regiji. Tako da ne bo pri\u0161lo do nikakr\u0161ne sprave, \u010de ne bomo za\u010deli iz teh treh osnovnih ravni.”<\/p>\n Kandi\u0107eva je v Beogradu sklenila: “Mi, nevladne organizacije, kot tudi umetni\u0161ke orgnizacije ne moremo biti nosilci dejanja javnega priznanja \u017ertev. Tega ne moremo storiti, ker ne moremo zamenjati dr\u017eavnih institucij ob priznavanju \u017ertev. Javna pri\u010devanja \u017ertev imajo smisel, imajo to mo\u010d le, \u010de jih organizirajo dr\u017eave. Tega se moramo zavedati, prav tako pa se moamo zavedati, da lahko vzpodbudimo to, da stalno vzpodbujamo, da tudi drugi postanejo promoterji.\u201c<\/p>\n Na razpravi v Beogradu je poleg umetnikov in znanstvenikov sodelovalo tudi nekaj veleposlanikov. Govorili so o pomenu sodne pravi\u010dnosti pa tudi o tem, da realnost govori o tem, da sama ni dovolj za proces sprave, ker je, kot je dejal veleposlanik \u0160vice Jean Daniel Ruch<\/strong>, “pravica do pravi\u010dnosti samo eden vidik, ko se govori o potrebah \u017ertev “. Veleposlanik Vincent Degert je poudaril, da je vladavina zakonov za Evropsko Unijo “vrednota o kateri se ne pogaja, mi pa se opiramo na njo, kljub presenetljivim sodbam, ki smo jih sli\u0161ali od mednarodnega sodi\u0161\u010da.\u201c Dejal je, da je naslednji korak vlaganje v \u0161ole in izobra\u017eevalne programe, na \u010demur se \u017ee dela.<\/p>\n Profesor prava Zoran Paji\u0107<\/strong> je tako v Sarajevu kot v Beogradu govoril o razkoraku, ki o\u010ditno obstaja med sodnimi odlo\u010dbami in pri\u010dakovanji \u017ertev, vendar je poudaril, da pravi\u010dnost in satisfakcija \u017ertev (predvsem skozi omogo\u010danje pravice do reparacij) odpirata pot k spravi. Profesor Milan Podunavac <\/strong>se je strinjal s profesorjem Paji\u0107em, da je regija obremenjena z negativnim nasledstvom in odsotnostjo kriti\u010dne refleksije in dodal, da v Srbiji gre \u0161e za kompleksnej\u0161i problem. Srbska dru\u017eba je po njemu \u0161e dodatno obremenjena tudi z dejstvom, da je postdiktatorska dru\u017eba, pora\u017eena dru\u017eba. “Pora\u017eene dru\u017ebe imajo ogromen problem kako naj se oblikujejo, da bi dosegle nek temejni politi\u010dni konsenz v okviru katerega ni politi\u010dne borbe, politi\u010dnih tekem znotraj katerih se oblikuje soglasje o temeljnih vrednostah te dru\u017ebe,\u201c je dejal Podunavac, ko je razlagal o klju\u010dnih ovirah procesa sprave s sosedi.<\/p>\n Ve\u010d udele\u017eencev obeh sre\u010danj je na koncu sklenilo, da obstaja zelo malo zaupanja tudi v zdru\u017eenja \u017ertev. Paji\u0107 in Kandi\u0107 sta poudarila, da politiki zlorabljajo zdru\u017eenja in da ona ne morejo biti nosilci sprave. Tanja \u0160ljivar je navedla “porazen” primer, da je “predsednica Zdru\u017eenja Majke Srebrenice \u010destitala Hrva\u0161ki na oprostilnih sodbah generaloma Gotovini in Marka\u010du. Nekdo, ki je simbol civilne \u017ertve ne sprejema druge civilne \u017ertve in to je potemtakem dokaz, da je prihod te sprave zares \u0161e stra\u0161no, stra\u0161no dale\u010d.\u201c<\/p>\n Jelena Gruji\u0107<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razpravi o spravi, ki sta nedavno potekali v Sarajevu in Beogradu sta pokazali, da imajo najve\u010djo mo\u010d v prena\u0161anju sporo\u010dila… ","protected":false},"author":8,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[909],"tags":[],"class_list":["post-127387","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-debate-sl"],"acf":[],"yoast_head":"\n O mo\u010di umetnosti\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/em><\/h3>\n
Objektivne ovire: nezaupanje<\/em><\/h3>\n
Potreba za novimi akterji sprave<\/em><\/h3>\n
Politiki, da ali ne<\/em><\/h3>\n
Pomen izobra\u017eevanja in prebujanja akademske skupnosti<\/em><\/h3>\n
Pomen sodne pravi\u010dnosti<\/em><\/h3>\n