{"id":126664,"date":"2015-03-06T19:49:43","date_gmt":"2015-03-06T18:49:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.recom.link\/upotreba-cinjenica-u-umetnickim-delima-pozoriste-2\/"},"modified":"2015-03-19T19:13:45","modified_gmt":"2015-03-19T18:13:45","slug":"upotreba-cinjenica-u-umetnickim-delima-pozoriste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.recom.link\/sl\/upotreba-cinjenica-u-umetnickim-delima-pozoriste\/","title":{"rendered":"Uporaba dejstev v umetni\u0161kih delih :: Gledali\u0161\u010de"},"content":{"rendered":"

Bojan Munjin<\/strong><\/p>\n

Biti prisoten<\/h1>\n

\"IMG_9079\"<\/a><\/p>\n

Ko se z zadostne \u010dasovne distance ozremo na (Iniciativo) REKOM \u2013 na ta nedeljski dopoldan, ko se je razpravljalo na temo preteklih vojn, umetnosti in dejstev (znotraj 10. Mednarodnega foruma za tranzicijsko pravi\u010dnost v post-jugoslovanskih dr\u017eavah), lahko re\u010demo, da je to sre\u010danje imelo v sebi nek trenutek katarzi\u010dne vzvi\u0161enosti a tudi zrnce tegobne drame. Na enem mestu so se, kot v \u010detrtem dejanju Hamleta, na\u0161li protagonisti jugoslovanske drame, ki je tudi po 25 letih ne moremo pozabiti; njene \u017ertve, pri\u010de, mobilizirani vojaki, gledali\u0161ki (in filmski) umetniki, aktivisti, ki so pre\u0161tevali mrtve in pomagali \u017eivim, pa tudi tisti, danes odrasli ljudje, ki so bili takrat \u0161e zelo majhni in ki so z grozo v otro\u0161kih o\u010deh gledali \u010dlove\u0161ko katastrofo. Pravzaprav so bile mnogim prisotnim to nedeljo zjutraj v njih \u017eivljenjske usode vtisnjene mnogovrstne vloge, v katerih so se preme\u0161ale profesionalne biografije in \u010dlove\u0161ko trpljenje, lepa umetnost in stra\u0161na resni\u010dnost, begunska tabori\u0161\u010da in lu\u010di odra, brazgotine na du\u0161i in \u017ealost na obrazu: to mra\u010dno notranjo pokrajino je bilo mogo\u010de ob\u010dutiti pri prisotnih \u0161e ko so pili jutranjo kavo in se pripravljali na konferenco, ki je bila \u2013 po povr\u0161nih zunanjih znakih \u2013 podobna kateri koli drugi na tem svetu. Ne\u010desa to jutro vendarle ni bilo, a to bi menda opazil samo kak posttravmatski terapevt: ljudje so se pogovarjali v skupinicah, a glasnega in neobveznega smeha ni bilo. Samo nasilna smrt kot tako nemoralno dejstvo in vest kot preostali \u010dlove\u0161ki refleks sta zdru\u017eili vse te ljudi, tako da so se na\u0161li in na videz rutinski sestanek pretvorili v prostor potencialne in morda izjemne humanosti. Gledano z nestrpnostjo in po\u010dez je bila umetnost tu videti kot odve\u010den dekor, saj \u2013 kot da smo se vso to jugoslovansko vojno strahoto nau\u010dili na pamet \u2013 \u017ee dve desetletji in pol vro\u010di\u010dno izgovarjamo stotine imen, tako \u017ertev kot zlo\u010dincev; kako je kdo izgubil \u017eivljenje a ne bi bilo treba, kako je vse to bilo a ni moralo biti. Kregamo se in kri\u010dimo tako na prijatelje kot na druga\u010de misle\u010de, zaslepljeni od ponavljanja zgodb o strahotah v Vukovarju in Sarajevu, v \u201cOluji\u201d in v begunski koloni pri Kosovski Mitrovici, tako da smo ponovno pripravljeni tudi umreti \u010de je treba, s \u010dimer samo dokazujemo, da smo globoko nesre\u010dni zaradi tistega, kar se je zgodilo, \u010desar nismo mogli ali hoteli prepre\u010diti, in da vsega tega ne moremo odpustiti ne sebi ne drugim. Zato se je pred ljudmi, ki so se v teh mnogih letih nau\u017eili strahu in obupa, seja o Uporabi dejstev v umetni\u0161kih delih<\/em> lahko zdela kot predrzen incident ali intelektualno pretvarjanje; a temu bi bilo tako le, \u010de bi se to jutro pogovarjali o komediji, \u0161aljivih \u017eajfnicah, ali \u010de bi teoretizirali o gledali\u0161\u010du. To jutro pa smo se ukvarjali s predstavami, ki govorijo o preteklih vojnah, in edino, kar je bilo tu od \u201cveselja\u201d, je bil \u010drni humor; imenujejo ga tudi \u201csmeh pod ve\u0161ali\u201d in ljudje ga uporabljajo, da od grozote ne bi znoreli, umetniki pa, da bi prikazali ironijo in prezir do dejstev, ki so grozila, da nas v vojnih \u010dasih pogoltnejo.<\/p>\n

Uvodoma so bili prikazani deli predstav, ki se ukvarjajo z vojno v Jugoslaviji in dejstvi v zvezi z njim; del iz predstave Hipermnezija<\/em> v re\u017eiji Selme Spahi\u0107<\/strong> je posebej \u201csme\u0161en\u201d, saj ka\u017ee zbegane stanovalce sarajevskega neboti\u010dnika, ki jih vojak na mejni \u010drti razvr\u0161\u010da po nacionalnosti in zahteva, da podpi\u0161ejo, da se prostovoljno odrekajo svojemu imetju\u2026<\/p>\n