Lazar Stojanovi\u0107<\/strong><\/p>\nZgodbe v zvezi z vojnami na Balkanu v \u010dasu zadnjega desetletja dvajsetega stoletja so \u0161e vedno pogoste, ne le v lokalnih kulturah in ne le v osrednjih medijih. To ka\u017ee, da spomin na vojna dogajanja ni zbledel tudi po dveh desetletjih. Tudi ne po sedmih ali desetih desetletjih, ko gre za svetovni vojni. In vendar, nekaj se je v zvezi z raziskovanjem teh na\u0161ih vojn zgodilo mnogo prej in povsem zavestno: opazno je prizadevanje, da se o vojni govori z ve\u010d relevantnih gledi\u0161\u010d, da se sli\u0161i glas vseh strani in vseh vlog v teh vojnah. To je tem la\u017eje, ker uradnega zmagovalca ni in je tako sprejemljivo, da se o usodah ljudi, skupnosti in dru\u017eb, o \u017ertvah in izvr\u0161ilcih zlo\u010dinov, posebno o tistih iz najbolj ogro\u017eenih kategorij, govori brez vpletanja politi\u010dnih ocen in ideolo\u0161kih predsodkov. O Drugi svetovni vojni \u0161e vedno redko razpravljamo na tako svoboden na\u010din. Tu seveda govorimo o tistih manj kot deset procentih medijskih proizvodov novinarskega in umetni\u0161kega raziskovanja, ki ne spadajo v dnevno propagando, prisotno v celi regiji in zna\u010dilno za \u010dez devetdeset odstotkov medijskih proizvodov z vojno tematiko. Mo\u017enost tak\u0161nega neobremenjenega pristopa je narekovala strukturo in vsebino seje o uporabi dejstev o vojnah 1991-2001 v filmih, nastalih v regiji. Ni bila upo\u0161tevana poplava televizijskih in filmskih proizvodov, ki v \u0161irokem \u017eanrovskem razponu od fikcije do pogovorov v studiu vojno obravnava kot politi\u010dni kontekst, jo uporablja propagandno ali jo sku\u0161a posplo\u0161eno verbalno analizirati. Izbrani so bili primeri ljudi, ki jim je vojna dramati\u010dno spremenila \u017eivljenje, ob polnem zavedanju, da je spremenila \u017eivljenja nas vseh. Izbrani filmi so zasnovani na dejstvih, ki so splo\u0161no sprejeta, v nekaterih primerih tudi potrjena na sodi\u0161\u010dih \u2013 a niso splo\u0161no znana ali pa so izrinjena iz sredi\u0161\u010da zanimanja javnosti. Upo\u0161tevaje temeljno usmerjenost Iniciative za REKOM je bilo poudarjeno gledi\u0161\u010de \u017ertev. Cilj je bil preveriti in komentirati vlogo filma kot sredstva opredmetenja tega gledi\u0161\u010da in instrumenta raziskovanja osebnosti in konteksta v razmerju do tega specifi\u010dnega in zapostavljenega problema.<\/p>\n
Film Tri okna in eno obe\u0161anje<\/em>, katerega avtor je Isa Qosja<\/strong>, govori o posiljeni Albanki, ki iz \u017ertve postane krivec, ker je svojo zgodbo predstavila medijem.<\/p>\n