Koalicija za REKOM podprla spremembe statuta

Koalicija za REKOM je na svoji 7. skupščini 14. novembra 2014 v Beogradu podprla spremembe statuta REKOM, ki so jih pripravili odposlanci predsednikov Črne Gore, Srbije, Hrvaške in Kosova ter bošnjaškega in hrvaškega člana Predsedstva BiH[1], zadolženi za preverbo ustavnih in pravnih možnosti za ustanovitev REKOMa v vsaki državi posebej.

Koalicija je skrbno pregledala spremembe in ocenila, da je „bistvo predloga ohranjeno, da ukinitev represivnih pooblastil Komisije odklanja sum, da REKOM prevzema pristojnosti sodnih organov, in da je postopek kandidiranja in izbora selekcijskih odborov in članov Komisije znatno poenostavljen“. Koalicija za REKOM je kot dobrodošle sprejela spremembe financiranja Komisijem ki predvidevajo, da se REKOM financira iz domačih in tujih donacij ter iz sredstev mednarodnih organizacij in ne iz prispevkov držav, kot je predlagala Koalicija. Koalicija posebej podpira stališče odposlancev, da se med cilje Komisije uvrsti tudi „izboljšanje izobraževalnih programov v skladu z dejstvi, ki jih ugotovi Komisija“.

Koalicija poudarja, da je med odposlanci in predsedniki/člani Predsedstva doseženo popolno soglasje o tem, da mora Komisija ugotoviti dejstva o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic v času od 1. januarja 1991 do konca decembra 2001.

Glede „raziskovanja političnih in družbenih okoliščin, ki so odločujoče prispevale k izbruhu vojn kot tudi zagrešitvi vojnih zločinov in drugih kršitev človekovih pravic“ obstajajo mnenja, da je ključno, da REKOM razišče vzroke za vojno, pa tudi mnenja, da je s tem mogoče začeti potem, ko so ugotovljena dejstva o vojnih zločinih, kar je povsem v skladu s predlogi Koalicije za REKOM.

Koalicija pričakuje od predsednikov / članov Predsedstva BiH, da najkasneje konec januarja 2015 obvestijo javnost in nacionalne skupščine o svojih odločitvah in skupno podprejo ustanovitev REKOMa. S tem bi post-jugoslovanske države prvič v zgodovini po-konfliktnih družb samostojno, brez pogojevanja in pritiska mednarodne skupnosti začele z izgradnjo regionalnega mehanizma za soočanje s preteklostjo, ki ima potencial, da preseže slabosti kazenske pravičnosti, informacijsko blokado pri odkrivanju preostalih masovnih grobišč in da zagotovi spoštovanje dejstev in osebnih izkušenj.

[1] Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je obvestil Koalicijo za REKOM, da bo podprl sklep o ustanovitvi REKOMa, če bo dosežen konsenz med predsedniki/Predsedstvom BiH